regres

  Kateri delodajalci lahko odredijo delo s krajšim delovnim časom?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta. Vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu je upravičen do ene dvanajstine regresa. Delavec je upravičen do celotnega letnega dopusta in posledično do celotnega regresa le, če je v celotnem koledarskem letu zaposlen bodisi pri enem delodajalcu bodisi pri več delodajalcih (v slednjem primeru se breme regresa porazdeli sorazmerno s trajanjem zaposlitve med vse delodajalce).

Če je delavcu pogodba o zaposlitvi med koledarskim letom prenehala, vendar je pred tem že prejel celotni regres za koledarsko leto, je dolžan presežni del izplačanega regresa vrniti, delodajalec pa ga lahko poračuna tudi pri izplačilu zadnje plače, če ima za to pisno soglasje delavca.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače v tekočem letu in v razmerju, v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres, sicer pa se delodajalci o višini regresa, ki ga bodo izplačali svojim zaposlenim, odločajo samostojno v okviru svojih zmožnosti (upoštevajoč določbe ZDR-1). Od 1. januarja 2020 dalje znaša minimalna plača 940,58 EUR za polni delovni čas. V letu 2020 bo torej izplačilo (neobdavčenega) regresa v razponu med 940,58 EUR in 1.799 EUR, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji. Gre za neto zneske, saj velja tudi za leto 2020, da je regres do višine zneska 100 % zadnje znane povprečne plače v Republiki Sloveniji neobdavčen ter da do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine.

Delodajalci morajo regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Delodajalec pa lahko izplača regres tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra ob pogoju, da se je znašel v resnih likvidnostnih težavah in da tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost. Delavec je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. V primeru, da se delavec pri delodajalcu zaposli po navedenem roku, mora delodajalec delavcu izplačati regres čim bližje temu datumu (ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi).

Kaj storiti, če vam delodajalec regresa ni izplačal?

Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, se priporočajo neformalne oblike pritiska na delodajalca. Če je v podjetju organiziran sindikat, se lahko delavec obrne na sindikalnega zaupnika. Ta bo zadevo prevzel in se navadno najprej obrnil na poslovodstvo po pojasnilo ter z zahtevo, naj se regres nemudoma izplača. Ne glede na morebitni sklenjeni dogovor pa ima vsak delavec od trenutka zamude pravico zahtevati takojšnje izplačilo in tudi možnost vložitve tožbe zoper delodajalca pred delovnim sodiščem. Takšno možnost postopanja ima seveda tudi, če se sam z delodajalcem ne uspe dogovoriti za izplačilo regresa.

Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača delavcu regresa, lahko delavec poda predlog za prisilno izterjavo preko sodnega postopka. Možno je tudi, da delavec vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine, če ima plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan. Na ta način lahko delavec izterja regres hitreje, saj se izogne tožbi na delovnem sodišču. Če delavec plačilne liste nima, pa lahko pozove delodajalca na izdajo plačilne liste. Pomembno je predvsem, da delavci v podjetju na neizplačilo regresa čim prej reagirajo, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar pomeni, da je treba v primeru neizplačila regresa vložiti tožbo v roku petih let.

Ali lahko delodajalec izplača regres v obliki bonov?

Zakon o delovnih razmerjih možnosti izplačila regresa v bonih ali drugi nedenarni obliki ne opredeljuje. To pomeni, da lahko delodajalec regres izplača v bonih le v primeru, ko to dopušča kolektivna pogodba, ki velja zanj, sicer pa le v denarju.