Dvig minimalne plače in drugih plač za odpravo plačnih nesorazmerij na eni, na drugi strani odvzem stimulacije. »To je slovenska realnost. Goljufanje delavcev na vseh možnih področjih in na vse možne načine. Stara parola pravi: pravi delu čast in oblast; menim, da je to le še prazna farsa,« je oster prvi mož Sindikatov Podravja Milan Mesarič iz Slovenske Bistrice.
Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Tako je od januarja dalje določen nov neto znesek minimalne plače, to je 878 evrov neto, kar je 100 evrov več kot lani. Toda nekatera podjetja so se, da bi ohranila podoben obseg denarja za plače, odločila za odvzem možnosti do stimulacije ali pa pot do nje močno otežila. Delovna uspešnost je namreč variabilni del plače, je motivacijski dejavnik, urejajo pa jo kolektivne pogodbe ali akti delodajalca, kjer naj bi bili določeni pričakovani rezultati dela ter merila in kriteriji za izplačilo delovne uspešnosti.
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa zaznavajo, da podjetja ukinjajo dogovorjene pravice ter posamezne dodatke vključujejo v povišanje plač. »Če te pravice niso določno urejene s kolektivno pogodbo v podjetju, je to mogoče in zakonito, čeprav tega seveda ne pozdravljamo. Najbolj pa škodi prav motivaciji za delo in večji produktivnosti, kar bodo na svojih rezultatih čutili lastniki,« opozarjajo.
Ob tem priznavajo, da ukinjanje dodatkov ali delovne uspešnosti ni nov pojav in da se pojavlja ob vsakokratnem dvigu minimalne plače, le da je tokrat bolj očitno.