Lansko leto je zaradi omejevanja prenosa korona virusa- Covid 19 vlada izdala odlok glede preverjanja pogojev PCT za zaposlene, ki je začel veljati v sredo 15. 9. 2021. Odlok je predstavljal grob poseg v telesno integriteto zaposlenih in je bil v nasprotju z vsemi načeli sodobnega prava. O tem so tudi priznani pravniki pisali mnenja (npr. Andraž Teršek). Posamezni delavci niso dopustili, da bi delodajalci izvrševali takšen neustaven predpis, saj so se vsi zavedali, da je takšen odlok nezakonit. Nekateri delavci so zato, ker so verjeli v pravno državo in v načelo zakonitosti, prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi in to v najtežjem času, v času negotovosti zaradi kriznih razmer epidemije.

Vendar so nekateri izmed njih, v prepričanju moči zakona in legalitete, iskali svojo pravico pred Delovnim sodiščem, kjer so potekali dolgotrajni in za delavce psihično naporni sodni postopki.

In sedaj, ko je ustavno sodišče izdalo odločbo U-I-180/21-34 z dne 14. 4. 2022, je prišlo do, po mnenju sindikata, absurdne situacije. Ustavno sodišče je povsem pritrdilo, da je navedeni odlok neustaven, v nasprotju z zakonskimi določili in z evropskim pravom. Pritrdilo je in jasno navedlo, da pomeni naveden odlok avtoritativno in nedopustno ravnanje vlade, ki nima zakonodajalske moči, da poseže in dovoli delodajalcem obdelavo posebne vrste osebnih podatkov – podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje posameznika.

Težava pa nastopi zato, ker Ustavno sodišče nezakonitega odloka ni odpravilo (in ni odpravilo njegovih posledic) temveč ga je razveljavilo. Pri tem je Ustavno sodišče določilo celo to, da je odlok veljaven še eno leto od objave v uradnem listu, kar dejansko pomeni, da čeprav je sprejet povsem mimo vseh pravnih predpisov in je v nasprotju s 2. in 38. členom Ustave RS in uredb EU, mu celo Ustavno sodišče daje »umetno« veljavo.

Kar nas je kot sindikat prizadelo je dejstvo, da bodo v igrah merjenja politične moči, ponovno, kot že nemalokrat, nasrkali najšibkejši- torej delavci. Ne vlada, ne delodajalci ne bodo odgovorni za to, da so ravnali ne samo v nasprotju z nezakonitim odlokom, temveč celo zavestno v nasprotju z najvišjimi državnimi in mednarodnimi pravnimi predpisi (Ustava RS in EKČP).