Odsotnost delavcev zaradi višje sile sta urejala dva interventna zakona. V obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 jo je urejal drugi interventni zakon (ZIUZEOP), v obdobju od 1. septembra do 31. decembra pa peti interventni zakon (ZZUOOP).

ZIUZEOP je določil, da višja sila pomeni epidemijo COVID-19. Kot okoliščine, ki so se štele za višjo silo, je določil varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektov, nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza in zaprtje mej s sosednjimi državami. ZZUOOP pa kot višjo silo določa karanteno, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katerih eden od staršev ali skrbnikov ostane doma z namenom varstva otroka (nezmožnost obiskovanja vrtca, šole, socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu).

Ustavitev javnega prevoza je višja sila, vendar je kot take ZZUOOP (PKP5) ne opredeljuje. To pomeni, da delavcu v tem primeru pripada polovica plačila, ki bi ga prejel, če bi delal in ne manj kot 70 % minimalne plače. Delodajalcu pa nadomestilo plače ne bo povrnjeno.

Mnenje MDDSZ z dne 17. 11. 2020:  https://www.gov.si/novice/2020-11-17-ukinitev-javnega-prevoza-v-povezavi-z-visjo-silo/

Povzeto po: https://www.ozs.si/novice/je-ustavitev-javnega-prevoza-visja-sila-5faecd732114e0024546388d